Zemljevid - Tetovo

Tetovo (makedonsko Тетово; albansko Tetovë/Tetova) je mesto v severozahodnem delu Severne Makedonije, zgrajeno ob vznožju Šar planine in razdeljeno z reko Pena. Tetovo pokriva površino 1080 km², na nadmorski višini okoli 470 m in je imela ob štetju leta 2002 52.915 prebivalcev. Mesto Tetovo je sedež občine Tetovo.

Tetovo je bilo ustanovljeno v 14. stoletju na mestu starodavnega mesta Oaeneon.

V 15. st. našega štetja je bilo Tetovo pod osmansko oblastjo približno pet stoletij. Za kratek čas v 15. stoletju je Tetovo prišlo pod nadzor albanske države, lige Lezhë, ki jo je vodil Gjergj Kastrioti Skanderbeg, Albanci pa so v bitki pri Pologu dosegli zmago nad Osmani. Po osvojitvi mesta s strani Osmanov se je večina mestnega prebivalstva spreobrnila v islam in zgradili so številne stavbe v osmanskem slogu, kot sta Šarena džamija in Arabati Baba Teḱe, ki še vedno veljata za dve najpomembnejši znamenitosti Makedonije iz osmanskega obdobja. Mesto je pripadalo Kosovskemu vilajetu, dobilo livarno strelnega orožja in topov ter se preimenovalo v Kalkandelen (kar pomeni Prebijalec ščita); posledično je kraj pritegnil veliko delavcev in zrasel v mesto. Po svetovnih vojnah je Tetovo postalo del Jugoslavije in kasneje Republike Makedonije.

Tetovo je postalo neuradno glavno mesto in središče pretežno etnično albanske regije, ki se razteza v loku od Tetova do Struge. Več kot tretjino mesta naseljujejo etnični Makedonci. Tetovo je v preteklosti imelo veliko turškega prebivalstva, ki je šele leta 1961 predstavljalo skoraj eno četrtino, čeprav zdaj predstavlja manj kot 4 % mesta.

Jugovzhodnoevropska univerza, tretja največja univerza v Severni Makedoniji za Skopjem in Bitolo, je v Tetovu. Tetovo je tudi dom Državne univerze v Tetovu.

V zgodnji antiki je bilo Tetovo prvič omenjeno kot Oaeneum (Ωαινέον v stari grščini). Regija je bila v srbski listini omenjena kot Htetovo.